Seveda sem po tihem vedela, da bom na jutro, ko bo imel šotor senco celo dopoldne vstala že pred sedmo uro zjutraj. In prav res je bilo tako. Ura je bila pol sedmih, ko sem priplezala ven na svež zrak in šotor je bil seveda še vedno v senci. Sem bila pa vsekakor preveč lena, da bi si karkoli pripravila sama. Odšla sem v skupinsko kopalnico, da se uredim in odšla v bližnji bar na zajtrk in kavo. Ko sem odhajala, sem videla, da sem edina, ki se je tako zgodaj zjutraj zbudila, in da je moj šotor edini, ki je odprt. Pav čudno mi je bilo, ker je po navadi ravno obratno. 

Usedla sem se v bar, ki se je ravno dobro odprl in si naročila umešana jajca z zelenjavo ter kavo z riževim napitkom. Bila sem edina tam in prav prijetno je bilo zajtrkovati v tišini. Res sem naredila odlično odločitev, ko sem, se to odločila in se nisem ukvarjala s tem tam, kjer imam postavljen šotor, saj so še vsi spali. Ne sodim ravno med tihe pripravljavce kave in zadnja stvar, ki jo želim je, da pol kampa vržem pokonci s svojim ropotanjem. Imamo pa zelo lep bar v kampu, ki je zelo zgodaj odprt, in tudi zelo pozno in imajo zelo okusno domačo hrano. Na drugi strani kampa je tudi restavracija, ki je odprta samo za kosila in večerje. Meni ja najbolj pomembno, da imam možnost, da grem nekam blizu na zajtrk in da je šotor bolj, kot ne, le moje prenočišče, saj me čez dan večinoma ni v kampu.