Lansko leto sem se na smučanju poškodoval, ko sem padel na smučeh. Imel sem zelo hudo bolečino v levi roki in sem sumil, da zna biti celo zlomljena. Nadzorniki so me odpeljali v bližnjo bolnico, kjer so me bolje pregledali in so dosodili, da sem si zvil roko in sicer zapestje. Mojega dopustna na smučanju je bilo tako kar hitro konec. 

Zdravniki so poskrbeli za mojo roko tako, da so mi namestili opornico za roko. Opornica za roko je služila temu, da sem imel zapestje kar se da pri miru. Nato sem še dobil posebno opornico, ki se je povezala okoli moje glave. Ta opornica za roko pa je imela takšno funkcijo, da je bila moja roka v pravokotnem položaju, saj je to najbolj optimalen položaj za celjenje zloma ali zvina. 

Zapestje se je po nekaj tednih zacelilo in sem lahko snel opornico. Nato so mi zdravniki še enkrat podrobno pregledali roko in zapestje, da nebi prišlo kasneje do kakšnih komplikacij in so dosodili, da bo vse v redu. 

Zanimivo mi je bilo, da je bila opornica za roko dovolj čvrsta oziroma zadostna rešitev za zvin zapestja. Pričakoval sem, da bom moral dobiti gips, kar pa bi bilo zelo neprijetno, saj te lahko gips ovira pri mnogih stvareh in aktivnostih. Čeprav sem moral z roko kar se da mirovati, v času ko sem imel opornico za roko, sem še vedno lahko počel določene stvari, katerih z gipsom ne bi moral. Tudi tuširanje je bilo mnogo lažje, saj bi pri gipsu moral paziti da se ne zmoči, opornica za roko pa teh težav nima. 

Po tem, ko pa sem snel to nekoliko bolj čvrsto opornico, so mi zdravniki za teden ali da dali še nekoliko bolj milo opornico za roko, ki je bila narejena iz trdnega blaga. Namen te je bil le ta, da je malo okrepila moje zapestje, dokler se ne navadi nazaj na vsakodnevna opravila.